Naravi, živalim in ljudem prijazno življenje
Zdravje

Rastlinsko prehranjevanje ni nujno zdravo

Veganstvo je v porastu. O tem ni nobenega dvoma. Vse več se o teh temah govori. Vedno več slavnih oseb in športnikov se poslužuje tovrstnega načina življenja in na trgu je vedno več in več veganskih izdelkov. A s porastom veganstva pa naraščajo tudi informacije o tem, ki včasih nimajo najboljše podlage.

Ena izmed teh je ta, da nekdo, ki je vegan avtomatsko živi zdravo. Veganstvo je kot nek sinonim za zdravje.

A veganstvo ni nujno vedno zdravo. Tudi rastlinska prehrana skriva marsikatero zdravstveno past in ni vedno nujno, da nekdo, ki je vegansko kar poka od zdravja.

Daleč od tega. Tudi v veganski prehrani je veliko prečiščenega sladkorja, barvil, konzervansov, ojačevalcev okusa, maščob, ki niso nujno zdrave.

Torej nekdo, ki bi rad živel etično in mu ni toliko mar za zdravje, še vedno lahko naredi veliko dobrega za živali a ne toliko za svoje telo.

Dejstvo je, da je na trgu kar nekaj izdelkov, ki so rastlinskega izvora a še vedno polni sladkorja, maščob in raznih kemičnih dodatkov katerih imen včasih niti ne razumemo.

Na prehodu na rastlinsko prehrano ljudje delajo največ napak

Spremembe so na samem začetku vedno izziv. Ko se odločimo za tako veliko spremembo prehrane, je roko na srce, na samem začetku to kar zalogaj.

Na samem začetku se spopadamo z veliko vprašanji na katere iščemo odgovore. Največ se seveda vrti okoli prehrane in tega kaj in kako kuhati, kje kupovati, kaj kupovati, kam jesti ven, kako se vključevati v družabne dogodke itd. Vprašanj ni videti konca.

Po navadi ljudje na začetku še vedno zelo hrepenijo po starih okusih in navadah zato se zatekajo k iskanju veganskih nadomestkov kot so salame, siri, klobase, ribje palčke itd. A to niso najbolj zdravi izdelki. Pa še za našo denarnico so dragi. Nikakor to ni zdrav rastlinski način prehranjevanja, če jemo veliko veganskih nadomestkov nam starih znanih izdelkov, ki jih še nismo pripravljeni pozabiti. Sicer sem mnenja, da je na samem začetku to boljša izbira kot pa, da ne spremenimo nič a čez čas morajo ti izdelki počasi postati bolj občasna popestritev ob praznovanjih in posebnih dneh kot pa stalen del naše rastlinske kuhinje.

Vse sladke in slane predelane pregrehe niso zdravju koristne

Vsi se zelo radi posladkamo. Naš jezik ima na sami konici ravno brbončice za okušanje sladkega. Kot, da smo rojeni za to, da nam paše sladka hrana. A narava je bolj mislila sladkor v sadju in ne v piškotih iz supermarketa. Dejstvo je, da so predelane sladkarije brez hranilne vrednosti,polne sladkorja in bele moke in z dodatkom kemičnih spojin in da to ni hrana,ki bi bila dobrodošla v zdravi rastlinski kuhinji. Če že je bolje to omejiti na minimum. Seveda ne bo konec sveta, če občasno za svojo dušo pojemo kako kupljeno sladkarijo a naj po njih ne posegamo v veliki večini časa. To nam na dolgi rok ne bo prineslo dobrega zdravja. Vedno je bolj, da naredimo kakšno okusno sladico doma in si tako potešimo svojega duha po sladkem.

Prav tako slani prigrizki niso ravno dobrodošli.Veliko jih je ocvrtih v olju kar pomeni, da skupaj s soljo zaužijemo še kar nekaj trans maščob, ki so najslabše maščobe in so dokazano rakotvorne. Lep primer je čips. Ta je polen trans maščob in soli in ni najboljši sopotnik v zdravi rastlinski kuhinji.

Pri teh živilih pa je še en problem. So zelo vabljivi in nas znajo hitro ujeti v past užitka. Saj veste občutek, ko si rečete, da boste pojedli samo eno pest čipsa, potem pa na koncu pojeste celo vrečo. Zakaj je tako je zelo enostavno odgovoriti. O tem sem že nekaj na kratko pisala v mojem prispevku Ali je sir vaš prijatelj, kjer sem povedala, da imamo ljudje zelo radi kombinacijo maščobe in soli in ravno ta je tista, ki nas kar potegne,da na koncu vreča čipsa ostane prazna. Enako je s sladkorjem. Sladek okus nas hitro zvabi, da vzamemo še ne košček in na koncu pol ali cela čokolada zgine skozi usta v naš želodec.

Moje spoznanje po petih letih veganskega prehranjevanja

Naj vam povem, da sem bila včasih velik sladkosned. Ko sem bila še vegeterijanka in se nisem še zavedala pomena zdrave prehrane (če bi radi izvedeli kako sem jaz postala veganka, si preberite Mojo zgodbo k veganstvu), sem zelo rada posegala po nezdravih okrepčilih, ki so me roko na srce vedno izdali s slabim počutjem. Prav tako sem včasih kupovala več procesiranih živil kot so razne vegi hrenovke, ki so mi na koncu dale le zaprtost in nič drugega. Sicer se na trgu lahko tudi najde bolj zdrave različice vegi hrenovk, salam itd. Vedno bodite pozorni na sestavine. Naj bodo imena čim bolj poznana in jasna in naj bo tam čim manj olja, če že kupujete take izdelke.

Kakor koli, vsa ta napačna prehrana se mi je nakopičila okoli trebuha in stegen. Ne bom pozabila trenutka, ko sem si v trgovini z oblačili želela kupiti oprijeto obleko. Ko sem odšla v garderobo, da jo pomerim, sem z velikim razočaranjem opazovala svojo podobo v ogledalu. Pa ne govorim, da sem bila predebela, sem pa imela maščobne obloge, ki so kvarile lepo zaobljenost telesa in tako sem tisto oblekico obesila nazaj na svoje mesto v trgovini in v sebi začela razmišljati o tem kako moram nekaj spremeniti in se znebiti maščobe, ki o nosim s seboj. Seveda pa sem takrat poleg teh sladkih in slanih pregreh uživala tudi kravje mleko in izdelke iz njega ter jajca. Za ti dve skupini živil pa dobro vemo, da imajo v sebi veliko maščob, ki jih potem tisto kar ne porabimo dobesedno nosimo s seboj.

Hja…včasih lažje reči kot storiti. Za to, da sem spremenila svojo prehrano sem potrebovala čas. A mi je uspelo. Sem namreč človek, ki ne obupa kar tako. Mogoče ne naredim sprememb takoj a prej ali slej najdem notranjo moč in to naredim.

Zdaj, ko sem že dolgo časa veganka in je moja kuhinja v večini sestavljena iz nepredelanih rastlinskih živil in skoraj brez dodanih olj, je tudi moje hrepenenje drugačno. Po določenem času, ko se je moje telo na raznoliki, nepredelani rastlinski prehrani prečistilo, so se skupaj z njim prečistila tudi hrepenenja. Zdaj niti nimam potrebe po uživanju nezdrave hrane.Občasno se tudi pregrešim a zdaj so moja hrepenenja veliko bolj zdrava saj je moje telo v boljšem ravnovesju in tako so tudi moja hrepenenja bolj zdrava.

Če pa kdaj pogrešim preveč kot je na primer ravno ta čas, ko je pred nami božično slavje in novo leto, pa moje telo hitro pove, da sem naredila napako. Lahko vam povem, da ko enkrat svoje prehranjevanje spraviš v red vsako greško začutiš dva krat bolj kot prej.

Rastlinska olja niso del zdrave rastlinske prehrane

Vsi ameriški priznani zdravniki, kot so Dr. Bernard,Dr. McDougall, Dr. Esselstyn, Dr. Gregor in še mnogi drugi trdijo, da je dodajanje rastlinskih olj enako zdravju nevarno in lahko vodi v bolezni srca in ožilja, raka, visok krvni tlak itd. Namreč maščobna olja v prehrani povzročijo upočasnitev krvnega pretoka. Celice v krvi se zaradi prisotne maščobe začnejo lepiti skupaj in tvoriti kepice in to je razlog, da se pretok krvi upočasni.Zaradi tega so tkiva slabo oskrbovana s kisikom in drugimi hranili, ki so nujna za zdravo delovanje. Te kepice pa blokirajo tudi majhne krvne žilice, zaradi česar se žile zožijo in kri veliko težje potuje kar žene srce v še močnejše delovanje saj se le ta trudi potisniti čim več krvi naprej. Zaradi tega pride do hipertenzije ali visokega krvnega pritiska.

Naše telo zmore pridelati vso maščobo, ki jo potrebuje, samo. Edina maščoba, ki jo moramo vnesti od zunaj je linolna kislina. Te pa najdemo veliko v rastlinskih živilih in torej s tem, ko izločimo ali vsaj zmanjšamo na minimalno porabo rastlinskih olje, ne tvegamo nobenega pomanjkanja.

Linolna kislina v izbranih živili:

Mandlji 20% maščobe

Avokado 13% maščobe

Indijski oreščki 2% maščobe

Koruzna zrna 51% maščobe

Proso 35 % maščobe…

Vitamini A,D,K in E so vitamini, ki so topni vmaščobi. Za njihovo absorbiranje je potreben majhen del maščobe, ki jo je torejdovolj v rastlinskih živilih.

Zdravju koristna prehrana vsebuje malo maščob in vso to je najbolj zaužiti direktno iz rastlinskih živil.

Namreč, ko se maščoba pregreva se njena struktura spreminja in nastajajo trans maščobe, ki so med najbolj škodljivimi maščobami in vodijo v rakava obolenja.

Moja izkušnja z opuščanjem rastlinskih olj v prehrani

To poletje mi je šele uspelo resno poprijeti za delo in izločiti olja iz svoje kuhinje. Zdaj imam v svojem hladilniku samo še kokosovo maščobo, ki je edina, ki ne tvori trans maščob. To olje uporabim zelo poredko. Po navadi takrat, ko nimam toliko časa in bi rada hitro popekla tofu ali polpete (vse namreč pečem v pečici na peki papirju). Čebulo in česen po novem malo pokuham na vodi namesto pražim na olju in lahko vam zagotovim, da ni razlike v okusu pri omaki ali pa juhi, ki jo kuham.

Največji problem mi je predstavljala solata. Sem namreč velik ljubitelj solat in imam rada, da so te »žmohtne« in ne suhe in dolgočasne. Kako jih bom jedla brez olja? Namreč za to, da olja niso ravno najbolj zdrav spremljevalec v kuhinji vem že nekaj časa a nekako sem tudi s tem rabila svoj čas. Prvi poizkus sem naredila že kar par let nazaj in zadevo opustila, ravno zaradi solate, ki mi ni šla več v slast, ker ni bilo na njej dodanega olja. Ne dolgo nazaj pa sem zopet prebirala knjigo o rastlinski prehrane in zopet začela brati o škodljivosti olj in kakšen vpliv imajo na naše telo. Poleg tega pa sem pri sebi opažala eno stvar.

Pred vsako menstruacijo so mi na obrazu zrasli novi mazolčki in tako sem vedela, da se dan rdečega perila bliža. Ker seveda znam logično pomisliti, sem vedela, da se to dogaja zaradi tega ker nekaj v mojem telesu ni čisto tako kot bi moglo biti. No potem pa mi je uspelo izločiti olja iz prehrane oz. zmanjšati na minimum in kmalu sem začela opažati, da pred redečim perilom nimam več mazoljev. Tako sem dobila svoj odgovor. Poleg hormonskih sprememb, ki se ženskam dogajajo pred menstruacijo, so bila za moje mazolčke krive maščobe.

Naj še povem, da olj ne pogrešam niti malo. Solato pripravljam samo s kisom in vodo ter dodam malo soli in kakšna zmleta semena in če sem iskrena, ne vem več zakaj mi ni uspelo že v prvem poizkusu saj se mi zdaj solata zdi čisto dobra in ne pogrešam več olja.

Torej zdaj veste. Ni nujno, da je vsak rastlinojedec zdrav. Odvisno je kaj je, koliko se giblje, koliko počiva ali je pod stresom,kako poskrbi za umiritev itd.

Zdravje je veliko več kot samo rastlinsko prehranjevanje. Trdno zdravje si lahko zagotovimo s pretežno škrobno rastlinsko prehrano in ta naj bo čim bolj sezoni primerna, njen transport čim krajši in naj bo zaužita v čim manj spremenjeni obliki. Naj bodo jedilniki raznoliki in naj vključujejo čim več skupin živil. Vse od žit, zelenjave, sadja, semen,stročnic, pa bo vaše zdravje služilo vam dobro.

Vesela sem, da je sicer na trgu vedno več rastlinskih izdelkov a vedno je potrebno pri njihovi uporabi postopati previdno in po pameti. Seveda občasne pregrehe ne bodo pokončale vašega zdravja. Če pa bi grešili vsak dan in posegali po nezdravih rastlinskih živilih, pa vam nihče ne more zagotoviti, da čeprav ste rastlinojedec ne boste zboleli.

Za svoje zdravje vedno lahko dobro poskrbimo sami.Vedno je boljša preventiva kot kurativa. A vedno je od vas odvisno koliko imate radi svoje telo in kaj boste vanj vnašali. Naj bodo do izbire, ki zdravje krepijo in poleg tega izbire, ki ne škodujejo drugim živim bitjem.

Article written by:

V življenju rada iščem naravne rešitve, ki pomagajo do boljšega počutja in skrbi za živali in okolje.