Naravi, živalim in ljudem prijazno življenje

Kako sem postala veganka

Že kot majhna punčka sem v sebi čutila, da sem na en način drugačna. Ta drugačnost se je pokazala navzven že pri mojih rosnih šestih letih, ko sem se odločila, da ne bom več jedla mesa. V družini smo imeli dva vegeterijanca. Mojo teto in bratranca in vedno se mi je ta ideja zdela zanimiva. Ko sem bila stara šest let, se je moja mami, ki je bila moj glavni vzor, odločila, da bo postala vegeterijanka. Še danes se živo spomnim, da smo se z družino odpravljali na počitnice v Španijo. Mami je v kuhinji pripravljala sendviče. Vem, da nisem ravno vedela, kako naj izrazim novo odločitev zato sem svoji mami samo preprosto rekla, da želim, da mi sendviče pripravi brez slame.

In tako se je od tistega trenutka začela moja pot brez mesa. Jajca, mleko in mlečne izdelke pa sem jedla še naprej saj takrat nisem vedela, da je ta industrija še veliko bolj kruta kot pa mesna. Spomnim se, da sva z mami v Španiji jedli cel dopust ocvrt krompirček in solato saj smo spali in jedli v hotelu in ni bilo druge izbire.

A to me ni zmedlo. Bila sem zelo odločna. Še danes mi mami pove, da je mojo odločnost občudovala, saj je sama imela občasne pregrešne misli po starih mesnih okusih. Enkrat mi je namazala na kruh namaz. Vprašala sem jo, kakšen namaz mi je dala. Ko je pogledala deklaracijo, je ugotovila, da so notri ribe. Jaz sem samo rekla, da ne bom in nisem želela pojesti. Ker osebno zelo verjamem v prejšnja življenja in svet energij mi je zelo blizu, sem prepričana, da sem to znanje prinesla s seboj.

Tisto leto sem začela obiskovati prvi razred. Malico sem imela v šoli in sem vedno pojedla samo tisto kar ni vsebovalo mesa. Enkrat pa se je moja učiteljica odločila, da se je to, da ne jem mesa le neka moja muha, me posedla za mizo in zahtevala od mene, da pojem golaž, ki je bil za malico. Dobro se spomnim tistih kosov mesa, ki so plavali v golažu pred mano. Vse skupaj mi je bilo zelo odvratno a sem golaž pojedla. A to me ni prepričalo, da ne bi še naprej vztrajala pri svoji odločitvi, da ne bom jedla mesa. To so bila devetdeseta leta in vegeterjancev ni bilo veliko, tako da sem bila za tisti čas res nenavadna za marsikoga. Veliko sem slišala šal na svoj račun, da grem doma za kosilo na pašnik in malo pozobam travo.

Kadar smo šli v šolo v naravi, sem vedno dobila hrano pri zadnjih. Enkrat celo nisem smela sedeti s svojimi prijatelji ampak z ostalimi tremi vegeterijanci iz šole, ki se nismo družili in poznali med samo. Dali so nas za posebno mizo kot neke čudake. Občutek ni bil ravno prijeten. Ampak jaz sem bila od nekdaj močna v sebi in nikoli nisem obupala nad svojo odločitvijo. V četrtem razredu sem sem začela nositi malico s seboj, saj sem zopet naletela na učiteljico, ki ni razumela zakaj ne želim jesti salame za malico in takrat je bilo tega dosti. Tako sem si vsak dan lepo prinesla tisto kar sem želela in velikokrat sem imela boljšo malico kot ostali sošolci.

V tistih časih niti nisem vedela, da obstajajo vegani. Ko sem prvič slišala za to, se mi je zdelo nenavadno zakaj nekdo ne bi užival mleka in jajc saj te živali ne umrejo. In daleč od tega, da sem kadar koli v svojih sanjah mislila, da bom enkrat postala vegan. Po dvajsetih letih vegeterijanstva pa se je zgodilo prav to. Takrat sem začela sodelovati z nekim podjetjem, ki je prodajalo prehranska dopolnila. To je bil nekako razlog, da sem se začela zanimati za bolj zdravo življenje in začela gledati kaj vnašam v svoje telo.

Na kanalu youtube sem želela najti kak posnetek o zdravi prehrani in v brskalnik sem napisala zakaj meso ni zdravo in čisto naključno se mi je odprl video pri katerem je pisalo Najbolj pomembno predavanje, ki ga boste kadar koli slišali. Video sem odprla in le malo sem vedela, da se bo moje življenje in pogled na svet obrnilo na glavo. Na začetku je Gary imel zelo intenziven govor o razmerah živali v teh industrijah, ki so bile naravnost grozne, srce parajoče. Njegov način govora me je čisto prevzel in natančno sem poslušala vsako besedo, ki je prišla iz njegovih ust. A takrat še nisem vedela, da bo postalo še slabše. Gary je naznanil, da bo vse to kar nam je zdaj povedal tudi pokazal in čas je bil za ogled groznih, žalostnih razmer v katerem živijo živali. V tistem trenutku, ko se je video začel predvajati, sem doživela šok nad mlečno in jajčno industrijo, ki je bila v marsikaterem pogledu še veliko hujša kot pa mesna industrija.

Za več informacij v teh industrijah si poglejte zavihek Kruta industrija. Prizna, da nisem bila sposobna pogledati groznih prizorov iz teh industrij do konca. Občutila sem veliko grozo, ki jo doživljajo te živali in solze so bile neizogibne. Takrat pa sem bila na točki, ko sem videla, da je čas za pisanje novih zgodb. Zelo hitro sem šla v akcijo in se začela informirati o rastlinski prehrani. To malce neprijetno z grozo obarvano doživetje, ki je odprlo moje sočutje in v meni prebudilo novo strast in željo po boljšem življenju. Odprl se mi je čisto nov svet, ki sem ga začela raziskovati z velikim navdušenjem. Moj duhovni svet, ki sem ga začela negovati že veliko prej, kot pa pred spremembo mojih prehranskih pogledov, se je začel še bolj čistiti in izkustva v mojih meditacijah so postala veliko bolj čista, mirna in osvežujoča.

Potrebovala sem slabi dve leti, da sem iz prehrane izločila vsa živila živalskega izvora. Sicer je bilo to tako, da sem doma naredila takoj čistko. Sira, jajc, raznih jogurtov, skut in sirov v mojem hladilniku ni bilo več. Seveda sem vsa svoja  spoznanja delila s svojim partnerjem, ki se je na moje veliko veselje prav tako spoznav vso zablodo živalskih industrij in prehrane in stopil na novo pot z menoj. Bil je kar velik ljubitelj mesa, danes pa pravi, da veliko bolj uživa v hrani.

Zame je bilo malo težje v družbenem smislu. Tako sem bila nekaj časa še malo razpeta med biti ali ne biti. Zaradi prikladnih razlogov sem občasno pojedla kakšno pico s sirom, sirni burek in pa kak priboljšek. Začela sem brati tudi knjige od raznih ameriških zdravnikov, ki zagovarjajo rastlinski način prehranjevanja. Kar sem ugotavljala skozi te knjige, je bilo nekaj čisto novega. Nekaj kar nam v šoli in pri zdravniku nikoli niso povedali. Ugotovila sem, da nas vse pošteno vlečejo za nos in ni nikakršne potrebe po boleznih, če bi bili o primerni prehrani pravilno poučeni. Tako sem se nekega dne odločila, da je konec pregreh in da bom prisegala 100% na rastlinsko hrano. Tisti dan se je ta odločitev zdela tako lahka in nikoli ne bom več pogledala nazaj. Moje počutje se je izboljšalo, postava je postala lepša, prebava hitrejša, viroze in prehladi pa so postali del preteklosti. Večji izziv se je spopadati z družbo in očitki. A če veš zakaj si kdor si, ti je vseeno. Sprejmeš to, da boš kdaj lačen zapustil kako zabavo in da boš pač včasih čuden. A to je del te spremembe. Rastlinsko prehranjevanje prinaša malo manj družbenega udobja a veliko več osebnega zadovoljstva. Pa še ta udobje si potem na koncu sam pričaraš po svoje z veliko izbiro krasnih rastlinskih jedi. Nekaj si jih lahko pogledate med Recepti. Za vas pa sem tudi sestavila preprosto rastlinsko kuharico z tremi idejami za zajtrk, kosilo in večerjo ter navodili kako začeti v rastlinski kuhinji. Kliknite tukaj in si pridobite svoj izvod že danes.

Veganstvo je tako postala moja strast, moje veselje in v meni se je zbudila velika želja po tem, da širim to preprosto resnico, pomagam živalim in ljudem do boljšega počutja.

To je bila na kratko moja zgodba. Kaj je namen te strani si lahko preberete Tukaj.

Vabim pa vas tudi k ogledu predavanja, ki je meni spremenil pogled na prehranjevanje za vedno. Dobra novica je ta, da je bil ta video preveden že v 30 jezikov in med njimi tudi v slovenščino. Na samem začetku vas prosijo, da izberete svoj jezik in potem bodo izbrani podnapisi tam. Želim si, da vsaj daste priložnost spremembi mišljenja in si pogledate predavanje do konca.